Ekvilib Inštitut je danes na Gospodarski zbornici Slovenije na slavnostnem dogodku podelil certifikate podjetjem in organizacijam, ki strateško razvijajo različna področja družbene odgovornosti. Vodja certificiranja DOD na Ekvilib Inštitutu Gašper Zakrajšek je izpostavil, da prejemnike certifikata združuje namera, da ustvarjajo delovna okolja in širši prostor, kjer ljudje niso zgolj strošek, ampak srce podjetja. In kjer tudi ostali deležniki niso ovira, temveč pomembni sopotniki pri ustvarjanju trajnostnega uspeha. V današnjem času in prostoru je izbira podjetij za družbeno odgovornost pomembnejša kot kadarkoli: je pot, ki je zahtevnejša, manj udobna in v zadnjem času morda niti ne najbolj “trendovska”. A je prav ta pot tista, ki ohranja integriteto, gradi zaupanje in ustvarja temelje za prihodnost, ki presega kratkoročne pritiske. Med 28 prejemniki certifikata Družbeno odgovoren delodajalec je tudi Socialno varstveni zavod Hrastovec. V imenu zavoda ga je prevzel direktor Aleksander Gungl.

V petek, 28. novembra, je v Mladinskem centru v Gornji Radgoni potekal strokovni posvet, ki je bil namenjen izmenjavi izkušenj, strokovnih pogledov in dobrih praks na področju deinstitucionalizacije ter krepitvi sodelovanja med institucijami, skupnostjo in uporabniki. Na strokovnem posvetu z naslovom "Deinstitucionalizacija - pot skupnosti, vključevanja in novih priložnosti" je kot govorec sodeloval tudi direktor našega zavoda Aleksander Gungl.

V četrtek, 27. novembra, se je v našem zavodu mudila delegacija iz Slovaške in sicer predstavniki državnega preventivnega mehanizma Slovaške, ki so bili v Sloveniji na delovnem obisku. Kot je povedal mag. Jure Markič iz urada Varuha človekovih pravic je bil namen, da vidijo, kakšne so institucije pri nas. Zato se jim je zdel naš zavod SVZ Hrastovec odlična izbira, ker so jim lahko pokazali dejansko ves ta prehod varovanih oddelkov od teh prostorov v gradu, v starem gradu, v Hrastovcu, do sedaj novejših v dependanse in sedaj najnovejših prostorov v Lenartu, kjer stanovalci bivajo manjših hiškah po deset stanovalcev. Na vprašanje kako so zadovoljni z novimi namestitvami pa je mag. Jure Markič odgovoril: "Mi kot varuh, pa tudi kot državni preventivni mehanizem, dejansko spodbujamo in smo zadovoljni, ko vidimo, da se bivalni pogoj za stanovalce izboljšujejo. To je nedvomno povezano tudi z večjim zadovoljstvom samih zaposlenih pri delu. Vse skupaj ima pozitiven učinek tudi na zadovoljstvo stanovalcev, njihovih svojcev. Treba je le vedeti, da so tukaj osebe, ki določen del ali pa celo večino življenja preživijo v tej skupnosti in je pomembno, da v teh ustanovah dobro počutijo.

V Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec so minuli teden uradno odprli prenovljene varovane enote v prostorih depandans ob gradu, ki so po lanski selitvi stanovalcev v Lenartu ostali prazni. Do konca leta bo v sodobno preurejenih prostorih preseljenih 48 stanovalcev iz grajskega poslopja, ki ga stroka ocenjuje kot neprimernega za bivanje ljudi z zahtevnejšimi oblikami oviranosti in tako bo v grajskem poslopju ostalo le še 38 stanovalcev.
»Z današnjim odprtjem dokazujemo, da je mogoče ljudem z različnimi oblikami oviranosti ponuditi kakovostno in dostojno življenje v manjših, sodobnih enotah,« je na slovesnosti poudaril direktor zavoda Aleksander Gungl. Vsaka od štirih varovanih enot šteje po 12 postelj, prve stanovalce pa so preselili že v začetku septembra. Poleg novih kapacitet v Hrastovcu ima zavod še 40 postelj za osebe z naprednimi kognitivnimi sposobnostmi v novi enoti v Lenartu – skupaj torej 88 postelj v varovanih enotah.

V soboto in nedeljo, 28. in 29. junija, se je trinjast delavcev SVZ Hrastovec podalo na dvodnevno turo po Triglavskih jezerih, katera je bila pripravljena v okviru delovne skupine za zadovoljstvo delavcev v zavodu. Prvi dan jih je pot vodila izpred Koče pri Savici preko Komarče in mimo sedmih triglavskih jezer, do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m), kjer so prenočili. Drugi dan so se podali proti Hribaricam in nato do sedla Vrata (2192 m), od koder so se po dolini Za Kopico spustili do planine Dedno polje (1560 m) in nato še do Bregarjevega zavetišča na planini Viševnik (1625 m). Od tam so se spustili do Črnega jezera in se preko Komarče vrnili nazaj na izhodišče. To sta bila dva nepozabna dneva, ki jim bosta ostala še dolgo v lepih spominih. Skupaj so prehodili cca. 30 km, premagali slabih 2000 višinskih metrov in na poti, s pavzami, bili dobrih osemnajst ur.