Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je v križnem hodniku Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec pripravila tematsko razstavo Moja krajina z naslovom Pozabljeni prostori 2026. Strokovna žirija med prispelimi deli vsaki dve leti izbere najboljše in jih razstavi. Tokrat so to: Sanja Belina, Zdenka Berger, Anica Janžič, Marija Krajnc, Mojca Mihevc, Luna Marija Romih, Mira Rotman, Suzana Šober, Slavko Toplak, Danijel Vrečič in Nada Zaverski. Vodja lenarške JSKD Breda Slavinec je ob vsakem delu prebrala utemeljitev, zakaj si zasluži mesto na razstavi, dogodek pa sta s svojim literarno glasbenim programom popestrila stanovalca zavoda Stanka Ačko in Žan Maček.
Zbrane je nagovoril direktor našega zavoda Aleksander Gungl, ki je grad Hrastovec opisal kot veliko priložnost za razvoj lokalne kulture in turizma, saj se bo iz njega kmalu izselilo še zadnjih 13 stanovalcev.  Otvoritvi je sledila pogostitev v Viteški dvorani, ki so jo pripravile pridne roke kmečkih žena. Razstava bo v križnem hodniku hrastovškega gradu, ki je nekoč že služil kot razstavni prostor grajske gospode, na ogled do 12. aprila, omogočile pa so jo občine Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.

Preselitev še zadnje varovane enote iz gradu Hrastovec v prenovljene prostore Depandanse A. V Socialno varstvenem zavodu Hrastovec smo danes naredili še en pomemben korak v procesu preobrazbe zavoda in izboljševanja bivalnih pogojev za ljudi s posebnimi potrebami. Iz gradu Hrastovec so preselili še zadnjo varovano enoto, 24 oseb v prenovljene prostore Depandanse A.

V Domu kulture Benedikt je v torek, 17. februarja, potekala javna tribuna z naslovom »Dolgotrajna oskrba kot razvojna priložnost Slovenskih goric«, ki je pritegnila številne obiskovalce. Dvorana je bila skorajda polna, odziv občinstva pa je pokazal, da je tema staranja, podpore v skupnosti in razvoja podeželja med ljudmi izjemno aktualna. Govorci so izpostavili, da dolgotrajna oskrba ni zgolj plačevanje institucionalnega varstva, kot smo lahko pogosto spremljali v medijih, temveč lahko pomeni veliko širši nabor storitev in podpore v domačem okolju. Skupno sporočilo javne tribune v Benediktu je bilo jasno: dolgotrajna oskrba mora temeljiti na povezovanju obstoječih lokalnih storitev, podpori skupnosti in rešitvah, ki starejšim omogočajo dostojno življenje doma ter hkrati krepijo razvoj podeželja.

Ekvilib Inštitut je danes na Gospodarski zbornici Slovenije na slavnostnem dogodku podelil certifikate podjetjem in organizacijam, ki strateško razvijajo različna področja družbene odgovornosti. Vodja certificiranja DOD na Ekvilib Inštitutu Gašper Zakrajšek je izpostavil, da prejemnike certifikata združuje namera, da ustvarjajo delovna okolja in širši prostor, kjer ljudje niso zgolj strošek, ampak srce podjetja. In kjer tudi ostali deležniki niso ovira, temveč pomembni sopotniki pri ustvarjanju trajnostnega uspeha. V današnjem času in prostoru je izbira podjetij za družbeno odgovornost pomembnejša kot kadarkoli: je pot, ki je zahtevnejša, manj udobna in v zadnjem času morda niti ne najbolj “trendovska”. A je prav ta pot tista, ki ohranja integriteto, gradi zaupanje in ustvarja temelje za prihodnost, ki presega kratkoročne pritiske. Med 28 prejemniki certifikata Družbeno odgovoren delodajalec je tudi Socialno varstveni zavod Hrastovec. V imenu zavoda ga je prevzel direktor Aleksander Gungl.

V petek, 28. novembra, je v Mladinskem centru v Gornji Radgoni potekal strokovni posvet, ki je bil namenjen izmenjavi izkušenj, strokovnih pogledov in dobrih praks na področju deinstitucionalizacije ter krepitvi sodelovanja med institucijami, skupnostjo in uporabniki. Na strokovnem posvetu z naslovom "Deinstitucionalizacija - pot skupnosti, vključevanja in novih priložnosti" je kot govorec sodeloval tudi direktor našega zavoda Aleksander Gungl.