Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je v križnem hodniku Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec pripravila tematsko razstavo Moja krajina z naslovom Pozabljeni prostori 2026. Strokovna žirija med prispelimi deli vsaki dve leti izbere najboljše in jih razstavi. Tokrat so to: Sanja Belina, Zdenka Berger, Anica Janžič, Marija Krajnc, Mojca Mihevc, Luna Marija Romih, Mira Rotman, Suzana Šober, Slavko Toplak, Danijel Vrečič in Nada Zaverski. Vodja lenarške JSKD Breda Slavinec je ob vsakem delu prebrala utemeljitev, zakaj si zasluži mesto na razstavi, dogodek pa sta s svojim literarno glasbenim programom popestrila stanovalca zavoda Stanka Ačko in Žan Maček.
Zbrane je nagovoril direktor našega zavoda Aleksander Gungl, ki je grad Hrastovec opisal kot veliko priložnost za razvoj lokalne kulture in turizma, saj se bo iz njega kmalu izselilo še zadnjih 13 stanovalcev.  Otvoritvi je sledila pogostitev v Viteški dvorani, ki so jo pripravile pridne roke kmečkih žena. Razstava bo v križnem hodniku hrastovškega gradu, ki je nekoč že služil kot razstavni prostor grajske gospode, na ogled do 12. aprila, omogočile pa so jo občine Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.

Preselitev še zadnje varovane enote iz gradu Hrastovec v prenovljene prostore Depandanse A. V Socialno varstvenem zavodu Hrastovec smo danes naredili še en pomemben korak v procesu preobrazbe zavoda in izboljševanja bivalnih pogojev za ljudi s posebnimi potrebami. Iz gradu Hrastovec so preselili še zadnjo varovano enoto, 24 oseb v prenovljene prostore Depandanse A.

V Domu kulture Benedikt je v torek, 17. februarja, potekala javna tribuna z naslovom »Dolgotrajna oskrba kot razvojna priložnost Slovenskih goric«, ki je pritegnila številne obiskovalce. Dvorana je bila skorajda polna, odziv občinstva pa je pokazal, da je tema staranja, podpore v skupnosti in razvoja podeželja med ljudmi izjemno aktualna. Govorci so izpostavili, da dolgotrajna oskrba ni zgolj plačevanje institucionalnega varstva, kot smo lahko pogosto spremljali v medijih, temveč lahko pomeni veliko širši nabor storitev in podpore v domačem okolju. Skupno sporočilo javne tribune v Benediktu je bilo jasno: dolgotrajna oskrba mora temeljiti na povezovanju obstoječih lokalnih storitev, podpori skupnosti in rešitvah, ki starejšim omogočajo dostojno življenje doma ter hkrati krepijo razvoj podeželja.